Kongres 2012‎ > ‎

Občni zbor 12

Občni zbor 2012





Zveza društev Slavistično društvo Slovenije

Aškerčeva 2

1000 Ljubljana

 

Spoštovani člani!

Vljudno ste vabljeni na redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo v petek, 28. septembra 2012, ob 9.00 v predavalnici Burja 1 Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru.

Okvirni dnevni red

1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva, in zapisnikarja občnega

zbora, volilne in verifikacijske komisije

2. Obravnava predlogov za nova častna člana in  za dobitnico priznanja

za odlično strokovno delo

3. Poročilo o delu SdS v zadnjih dveh letih (B. Krakar Vogel)

4. Poročilo blagajnika

5. Poročilo nadzornega odbora

6. Volitve, razrešnica dosedanjemu vodstvu in imenovanje novega

-        soglasje h kandidaturi člana SdS za volitve v DS RS

-        imenovanje elektorjev

-        volitve novega nadzornega odbora društva

-        volitve novega častnega razsodišča društva

-        volitve novega predsednika SdS in članov IO (tajnika, blagajnika)

7.   Razno

Računamo na vašo polnoštevilno udeležbo!

 

V Ljubljani, 13. septembra 2012

Red. prof. dr. Boža Krakar Vogel,

predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije






Poročilo predsednice SdS o dveletnem mandatu (oktober 2010september 2012)

Uvod

Moja predsedniška predhodnika, Miran Košuta (2006-2008) in Irena Novak Popov (2008-2010), sta za ponazarjanje razpoloženj med svojima mandatoma posegla po svetopisemskih kronotopih in svoje predsednikovanje poimenovala čas »med nebom in peklom« oz. »v zemeljskih vicah«. Tej alegorični razpoloženjski triadi bi sama dodala še lasten občutek, da je delovanje predsednika in sodelavcev nekakšna solzna dolina, kjer se menjavajo redki obeti neba, pa pogosti odbleski vic in pekla. Oziroma, manj figurativno, nekakšen simultan preplet nekaterih pozitivnih premikov ter krizno pogojenih časovno-materialnih in s človeškim faktorjem začinjenih demoralizirajočih trenutkov. Odkar sem torej pred dvema letoma na hitro in brez vnaprejšnje priprave prevzela mandat, se skupaj s sodelavci gibljemo po terenu, kjer je dela kontinuirano veliko, denarja kronično premalo, otepanja s poleni pod nogami pa za sproti in malo čez. Pa za sproti in malo čez tudi uspešnih in med članstvom ugodno sprejetih podvigov. Kaj vse je bilo naše delo v zadnjih dveh letih, poskušam kolikor mogoče jedrnato in sistematično zajeti v tem poročilu.

Delo izvršilnega odbora

Izvršilni odbor (morda je sestavljen malo mimo Statuta, iz praktičnih potreb pa povsem funkcionalen) sestavljamo podpisana kot predsednica, vestna in suverena tajnica Petra Jordan, urednik Kronike SdS, spletne strani SdS ter tehnični urednik zbornika in Slavistične knjižnice, predvsem pa nepogrešljivi svetovalec Matjaž Zaplotnik, ter budni blagajnik Miran Hladnik. Zraven moramo prišteti tudi požrtvovalno in delavno vodjo študentske sekcije ter nekakšno neformalno pomočnico tajnice Maruško Agrež. Občasno se sestajamo nevirtualno, s pomočjo novih tehnologij pa smo tako rekoč v dnevnih stikih.

Glavnina našega skupnega dela je administrativne narave. Dokumentacija, s katero imamo opraviti, se bržkone lahko kosa z raznovrstnostjo in obsežnostjo kakšne manjše državne agencije oz. direktorata.

Prvi sklop takih dejavnosti so obsežne prijave na različne razpise, kjer je mogoče konkurirati za kakšen denar za naše prireditve, objave, projekte. Te prijave so večinoma prave ekspertize, ki jih je poleg tega potrebno sestavljati toliko vnaprej, da imamo težko že v celoti oblikovane vsebinske ali finančne konstrukcije. (Tako se bo npr. vsak čas treba prijaviti za dotacijo naslednjega kongresa ter predložiti natančen seznam predavateljev in naslove predavanj, njihove reference itd.). Kajpak ni nujno, da smo s prijavami vedno udi uspešni. Arrs je tako zavrnila podporo za kongres v Mariboru, za letošnjega pa smo z veseljem sprejeli obvestilo, da nam je namenila 2000€. Uspešni smo npr. bili pri prijavi posveta za o CP na MOL, in neuspešni pri prijavi seminarja za novo društveno tekmovanje. Doslej so uspešne tudi naše prošnje za financiranje obeh revij, SR in JIS, in za publikacije Slavistične knjižnice. Vsakoletni kongresni zbornik ni več financiran od države, in vprašanje je, kako bo, glede na situacijo v JAK, z drugimi tiski v prihodnje.

Uspešno pa že drugo leto spet prijavljamo naš kongres tudi kot izobraževalno dejavnost za učitelje. To pomeni, da je kongres spet vključen v katalog izobraževanj, ki ga izdaja MŠŠ, učitelji pa za udeležbo pridobijo (pol) točke. – Lani je bila zahtevana tridnevna udeležba, letos pa smo kot izobraževanje učiteljev prijavili le en dan kongresnih dejavnosti. V katalog izobraževanj je prav tako vključen seminar za mentorje novega tekmovanja v sklopu SdS Slovenščina ima dolg jezik. Vse to kajpak na podlagi obrazcev, ki jih izpolnjujemo vsebinsko, formalno in fizično (štempljamo, prenašamo na pošto in pošiljamo v e-obliki, pišemo proteste ob zavrnitvi in še kaj).

In seveda vse naštete in druge prijave v primeru uspešnosti potegnejo za sabo tudi poročila o izvedbi.

Omenimo še dolgotrajno ponovno prijavljanje SdS kot društva v javnem interesu, stike z računovodstvom in banko, pisanje potrdil, prošenj, priporočil, raznovrstno korespondenco ipd.

Vsaj osebno mi je pri tem pogosto mukotrpnem argumentiranju, ki ga zahtevajo čedalje bolj sofisticirani obrazci za vsako podrobnost posebej, vsekakor v največje zadovoljstvo pisanje predlogov in utemeljitev za posebna družbena priznanja našim zaslužnim članom. Tako je tudi na našo pobudo prejela februarja naša častna članica Marija Pirjevec državno odlikovanje iz rok predsednika republike, tako je tudi na našo pobudo v maju postal Matjaž Kmecl častni meščan Ljubljane.

Izvršilni odbor pripravlja gradivo in sklicuje seje upravnega odbora SdS, na katerem se sprejemajo ali zavračajo vse ključne odločitve. V tem mandatu jih je bilo pet.

Finance

Za vse navedeno delo sta predsednik in tajnik IO še v prejšnjem mandatu dobivala kar spodoben honorar. To in še drugi stroški so v stroškovno mesto, na katerem so sredstva za delovanje društva, zavrtali že pred zadnjim mandatom vse doslej neizbrisno luknjo. Zato so nekateri menili, naj bi poslej člani IO vse našteto poslej delali zastonj, kot prostovoljci. Odločili smo se za srednjo pot. Honorarje smo več kot prepolovili, odpravili pa jih nismo. Zato, ker je dela preveč (sama za delo v SdS porabim povprečno 50 ur na mesec), pa zato, ker je po vsebini strokovno in zahtevno (in plačilo za tako delo bi končno tudi idealistični slavisti morali počasi začeti dojemati kot dokaz, da primerljivo drugim družbenim skupinam vrednotimo lastno strokovnost), in ne nazadnje zato, ker mladim in nezaposlenim sodelavcem pomeni skromen prispevek v njihov osebni proračun. S kakšnim drugim »malim delom« bi verjetno zaslužili več, tako da kljub temu plačilu (150€ mesečno) ostajamo v dobršni meri prostovoljci.

Natančneje je finančno stanje razvidno iz računovodskega poročila servisa Kenda, ki že od predsednikovanja Mirana Hladnika vodi naše kar zapletene finance, in to tako, da se v celoti še kar držimo nad vodo. Sama naj naštejem še nekaj naporov iz našega recesijskega »špar paketa«:

- zmanjšanje honorarjev za člane IO,

-zmanjšanje potnih stroškov za člane UO na povračilo vrednosti cene vozovnice v javnem prometu,

- povišanje članarine na 25€ za člane; za študente ostaja 10€ (kritiki, ki se sprašujejo, kaj imajo od članstva v društvu, naj pomislijo npr. na nižjo kongresno kotizacijo ali na nižje plačilo naročnin na revije, kar že samo po sebi »povrne« članarino, dostop do informacij na spletni strani, prejemanje Kronike – zaželene pa bi bile še druge akcije, npr. pridobitev popustov pri obiskih kulturnih prireditev, nakupih knjig ipd. – po zgledu SD Ljubljana),

- dosledno upoštevanje dogovorjenega 50% deleža članarine, ki ga v skupno blagajno prispevajo pokrajinska društva z več kot 15 člani,

- zamejitev prelivanja sredstev med posameznimi stroškovnimi mesti; tu nas čaka še dogovor o tem, kako bodo njihovi skrbniki odvajali določen minimalni režijski prispevek IO kot skrbniku njihovega delovanja – zaenkrat te svoje obveznosti hvalevredno izpolnjuje le uspešen projekt wikivir, pač z izkušnjo, da smo cenejši kakor pokrovitelj, ki so ga imeli prej),

- iskanje sponzorjev: zelo radodarna je MOL, ki bodisi finančno podpre kak naš projekt (npr. posvet o tekmovanju za CP) in ki redno zastonj omogoča seje UO v prostorih magistrata. Posebna zasluga za to gre mestni svetnici Mileni Blažić, pa tudi županu Zoranu Jankoviću. Zahvaliti se moramo tudi oddelkom oz. fakultetam, ki po svojih močeh prav tako prispevajo svoj delež za uspešno izpeljavo kongresa. In kajpak številnim drugim, naštetim tudi v vsakoletnem zborniku in drugih kongresnih materialih. Značaj sponzorstva se pred našimi očmi spreminja: to niso več bogata podjetja ali radodarni državni organi (menda je zaradi obilnih dotacij imelo društvo včasih denarja za eno stanovanje!), pač pa nepremožni prostovoljci, povezani s stroko, ki delujejo na pogon stanovske zavesti in solidarnosti. Njihove prispevke zato toliko bolj cenimo.

Članstvo:

Seznam članov smo si prizadevali ažurirati. Tako smo se pač odrekli »mrtvim dušam«, ki že leta ne plačujejo članarine, in nas našteli v začetku leta 2012 okrog 500, skupaj s častnimi člani, vendar se številka, kot vidimo iz zadnjih članarin, spet povečuje.

Upamo seveda na okrepitev tega »trenda«. Članstvo v SdS resda ne prinaša posebnih »otipljivih« koristi, čeprav sem jih nekaj naštela v prejšnji točki. Koristi so drugje: Posebno v kriznih časih, ko se vrednost našega humanističnega dela na račun postmodernega »duhovnega« liberalizma stopnjuje navzdol, nas lahko druži občutek stanovske povezanosti, samozavest, da obstaja skupnost podobno mislečih, ki cenijo pomen jezika, književnosti in kulture za našo nacionalno in medkulturno zavest. Takih, ki na svoj poklic gledamo kot na način življenja, in katerih vrednote so zdrav antagonizem zahtevam tržno naravnanih služb, v katerih moramo prepogosto in preveč samoumevno pristajati na vedno nove dokaze družbenega razvrednotenja našega dela.

V SdS smo posebno pozorni na tiste naše člane, ki so strokovno odličnost in moralno zavzetost dokazali z življenjskim delom, segajočim daleč čez meje njihove »službe«. Tem podeljujemo posebna priznanja in najzaslužnejšim tudi častno članstvo. L. 2011 sta društveni priznanji dobila prof. dr. Marko Jesenšek in pesnica ter profesorica Danica Križanič Müller, l. 2012 pa je priznanje za strokovno delo dobila prof. Rafka Kirn, častna člana pa bosta postala prof. dr. Tomo Korošec in pisatelj Marjan Tomšič.

Seveda je osip ali prirast članstva povezan tudi z dejavnostjo pokrajinskih društev. O nekaterih smo informirani sproti, druga lahko preberemo v poročilih predsednikov. Ta so v celoti objavljena na spletu in v Kroniki, sama naj povzamem le nekaj najbolj opaznih dejavnosti v zadnjih dveh letih, za katere menim, da so lahko navdihujoče tudi za druge, ne da bi podrobno naštevala običajne društvene aktivnosti:

SD Ljubljana: redno izdajanje in obnavljanje članskih izkaznic, pridobivanje popustov za člane pri kulturnih ustanovah.

SD Maribor: uspešna soorganizacija 22. slovenskega slavističnega kongresa Slavistika v regijah – Maribor, med 29. 9. In 1. 10. 2011 na Univerzi v Mariboru; SD pomaga tudi pri vključevanju študentov v delo Borštnikovega srečanja.

SD Koper: soorganizacija debatnega turnirja ZA IN PROTI za osnovnošolce, 21, 1, 2012; organizacija Primorskih slovenističnih dnevov (12.-14.4.2012). Letos so potekali v Kopru, soprireditelja sta tudi Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Slavistično društvo Nova Gorica; SD Koper v letu 2012 dejavno pripravlja 23. Slovenski slavistični kongres, kakor tudi Pogovore o branju, ki jih bo v gledališču enkrat mesečno vodila ugledna društvena članica, prof. Jasna Čebron.

SD Dolenjske in Bele Krajine organizira eno letno ekskurzijo, ki je hkrati obisk drugega pokrajinskega društva; občasno pripravijo tudi druga strokovna srečanja.

SD Koroške organizira predstavitve diplomskih del novih diplomantk v njihovem okolju in druga občasna strokovna srečanja.

SD Prekmurje predstavlja svoje besedne ustvarjalce, ki so slavo pokrajine razširili zunaj nje v slovenskem in širšem kulturnem okolju.

SD Trst-Gorica-Videm organizira tradicionalni jezikovni tečaj v trajanju 3X po 2 uri; organizira vodenje obiskovalcev po zamejskih šolah, goji stike s predstavniki FJK po vseh pokrajinah, kjer živijo Slovenci; podrobnejši seznam prireditev in dogodkov pokaže, da se na celotnem teritoriju društva včasih zgodita kar dva dogodka na mesec.

Pokrajinska društva so imela tudi občni zbor in v nekaterih se je zamenjal predsednik: v SD Ljubljana je to poslej Peter Planinc, v Kopru Nada Đukić, v Novi Gorici Ernesta Furlan, na Jesenicah Polona Žagar in v društvu Prekmurje, Prlekija Porabje pa Katarina Balažic.

Nekaterih poročil iz dejavnih pokrajinskih društev do dokončanja tega poročila še nismo dobili. Brž ko prispejo, bodo dostopna na spletu. Že dalj časa pa nimamo podatkov o nekaterih gorenjskih društvih, pa o društvih v spodnjem delu Štajerske. Upajmo, da se v bližnji prihodnosti vendarle zganejo tudi na teh območjih.

K uspehu in promociji društva kot celote prav tako prispeva delovanje strokovnih sekcij.

Naštejemo najbolj dejavne in uspešne:

Sekcija učiteljev ruščine se posebej odlikuje z izpeljavo vsakoletnega državnega tekmovanja gimnazijcev v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije, in gibanja Ruska bralna značka za osnovne in srednje šole. Letos je sodelovalo 328 učencev in dijakov, tekmovalo iz znanja ruščine pa 51 dijakov.

Študentska sekcija v zadnjih dveh letih deluje tako, da združuje najboljše diplomante in podiplomske študente. Že drugo leto zapored nastopajo diplomanti s predstavitvami najboljših diplomskih nalog v posebni sekciji na kongresu. Najboljši dodiplomski in podiplomski študenti z vseh slovenskih slovenistik/slavistik pa dobijo tudi posebna društvena priznanja za posebno presežen zaključek študija. Na ta način društvo skuša skrbeti za kakovost svojega podmladka.

Na novo je zaživela lektorska sekcija pod novim vodstvom Jože Repar Lakovič. Tudi ta že drugo leto sodeluje v posebni kongresni sekciji, in organizira tako strokovno zanimiva predavanja kakor odmevno okroglo mizo.

Sekcija Slovenski slavistični komite (podružnica Mednarodnega slavističnega komiteja) skrbi za mednarodno znanstveno sodelovanje in dejavno sodeluje pri pripravah 15. mednarodnega slavističnega kongresa (2013) v Minsku. Prof. dr. Alenka Šivic Dular vodi v tem mandatu Mednarodnega slavističnega komiteja Etimološko komisijo. Številni slovenski strokovnjaki s področja slovanskih jezikov in kultur pa sodelujejo tudi na slovenskih slavističnih kongresih. L. 2011 so slavistični strokovnjaki na kongresu v Mariboru predstavili pomembne jubilante v slovanskem svetu in nekatere primerjalne jezikoslovne teme, l. 2012 pa so njihove predstavitve posvečene prevajanju slovenske književnosti v slovanske jezike.

Sekcija Znanost mladini je nekoliko spremenila svojo dejavnost. Pod vodstvom neutrudne Mojce Nidorfer Šiškovič si je zamislila novo tekmovanje v okviru SdS, z naslovom Slovenščina ima dolg jezik. Zasnovano je drugače kakor obstoječe tekmovanje za CP, in sicer kot tekmovanje skupin, ki se poskušajo v večdisciplinarni, iz jezikovnega znanja izvirajoči ustvarjalnosti, ki se zaključi z javno predstavitvijo izdelka. Prihodnje leto bo to tekmovanje šolskih ekip v oblikovanju kratkih filmov po literarni predlogi. Na uvajalni seminar je prišlo okrog 50 mentorjev, kar daje upati, da bo tekmovanje uspelo. Poudariti velja, da tekmovanja ne gre razumeti kot konkurenco utečenemu tekmovanju za CP!

Nekoč posebno aktivna in tudi sicer produktivna sekcija za tekmovanje za CP je ugasnila pred nastopom tega mandata. Izraženi želji članstva, naj se tekmovanje vrne v skupno organizatorstvo ZRSŠ in SdS, ni bilo mogoče ustreči. Na sestanku z direktorjem ZRSŠ, mag. Mohorčičem, smo namreč izvedeli, da po novih predpisih tako soprirediteljstvo ni več mogoče. Vseeno pa smo stike z ZRSŠ obnovili vsaj v dveh točkah: najprej smo se dogovorili, da v državni komisiji za pripravo tekmovanja za CP sodelujeta dva naša člana, pa še, da se izobraževalne dejavnosti SdS spet vključijo v katalog posodobitvenih seminarjev MŠŠ. To pomeni, daje zanje (npr. za udeležbo na kongresu in za uvajalni seminar mentorjev za novo tekmovanje) spet mogoče pridobiti točke za napredovanje – a ne tudi financ za izvedbo!

V okvir dejavnosti didaktične sekcije gotovo sodi priprava strokovnega posveta o tekmovanju za CP, novembra 2011. Mišljeno je bilo kot posvetovanje o načelnih vprašanjih ciljev, metod, vsebin tekmovanja iz preteklosti v prihodnost, pa se je zaradi izbora literarnih predlog spremenilo v tehtanje razlogov za in proti taki izbiri. Več distance bodo, menimo, imeli strokovni prispevki, ki bodo izšli v posebni številki revije JiS o problematiki eksternega preverjanja. Morda v okvir delovanja didaktične sekcije lahko štejemo tudi nekatere polemične prispevke v tisku in na spletu, ki so se dotikali predlogov za jezikovno izobraževanje v Beli knjigi (2011) in v Nacionalnem programu visokega šolstva (prim. objave v sklopu prispevkov Jezikoljubni cvetober na spletni strani SdS (http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/cvetober). Kot didaktičarka menim, da bi kazalo dejavnost v tej sekciji okrepiti, tako v izobraževalnem pogledu kakor v pogledu javnega odzivanja na izobraževalne teme.

Začasno miruje sekcija Slovenščina v javnosti, vendar jo bomo spričo potreb, odzivati se na nekatere poteze (jezikovne) politike obudili k dejavnosti. SdS se je vseeno vključilo v javno razpravo o Nacionalnem programu jezikovne politike z obširnim mnenjem, ki so ga sestavljali prispevki več strokovnjakov. To mnenje je spodbudilo povsem digresijsko polemiko o romskem jeziku, ki smo jo po nekaj burnih debatah preusmerili k bistvu problematike (prim. mnenje SdS o NPJP na spletni strani SdS - http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/mnenje-o-npjp).

Upamo, da bodo v prihodnjem obdobju več dejavnosti pokazale tudi druge, zdaj manj aktivne sekcije. Nekatere pobude je bilo v dosedanji komunikaciji že zaznati.

Publicistična dejavnost

a)        Tiski:

SdS je že desetljetja izdajatelj dveh osrednjih strokovno znanstvenih revij v našem prostoru, Slavisitične revije in Jezika in slovstva. Podrobnejše poročilo je prav tako priloženo. Poudarimo, da sta obe reviji v l. 2011 zamenjali glavnega urednika in uredniški odbor (glavni urednik SR je postal Miran Hladnik, JiS-a pa Đurđa Strsoglavec). Medtem ko uredništvo SR nadaljuje delo z ustaljeno dinamiko in s štirimi letnimi številkami, pa se je uredništvo revije Jezik in slovstvo moralo najprej spopasti z zaostanki pri izidu prejšnjih letnikov, ki jih je pridelalo prejšnje uredništvo, zdaj pa pospešeno pripravlja lastne izdaje. Teh ne bo več šest, ampak le še štiri številke na leto. Za letos je financiranje revij še zagotovljeno, v prihodnje pa bomo videli.

Novo urednico, Ireno Novak Popov, je 2011 dobila tudi zbirka Slavistična knjižnica. 2010 je v zbirki izšla monografija Urške Perenič Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri (SK, 16), 2011 pa Mojce Stritar Korpusi usvajanja tujega jezika (SK, 17). Za l. 2012 so pri JAK še odobrili sredstva za izdajo monografije Alenke Žbogar o didaktiki slovenščine. Na odobrena sredstva in izid še čakamo.

V tem mandatu so se povečali tudi časovni presledki med izdajami tiskane društvene Kronike, izide ena številka letno, a ta dovolj obširno in dobrodošlo seznanja z društvenim življenjem predvsem manj digitalizirane društvene člane.

Čeprav so restriktivni ukrepi že drugo leto prizadeli vsakoletni kongresni zbornik, ki ga arrs ne financira več, smo ga doslej še spravili tudi v tiskano obliko. Za to je obakrat, 2011 (Slovenistika v regijah – Maribor) in 2012 (Slovenistika v regijah – Koper) poskrbela ista uredniška ekipa: podpisana kot glavna urednica, Matjaž Zaplotnik kot tehnični urednik, Petra Jordan kot jezikovna svetovalka, Pšenica Kovačič kot oblikovalka in Maruška Agrež kot pomočnica pri različnih opravilih. V okviru »šparpaketa«, smo omejili obseg prispevkov, ki zato niso izgubili sporočilnosti, so pa po mnenju mnogih bralcu prijaznejši. Lani je za izid 1000€ prispeval Oddelek za slovenistiko FF UL, letos pa je kljub oklevanju nekaterih članov po zaslugi predstojnice Erike Kržišnik na koncu le prispeval 700€.

Za prihodnost naših tiskov si želimo, da nam restriktivni ukrepi veleministrstva ne bodo povsem onemogočili njihovega izdajanja. Piscev ne manjka, pač pa primanjkuje bralcev oz. naročnikov. Želimo si, da bi se to razmerje nekoliko spremenilo. Spremljanje teh tiskov namreč prinaša tehtne strokovne informacije za različna področja v stroki, katerih nepoznavanje pomeni strokovno stagnacijo in vnaša v delo neobveščenih posameznikov neljubo in nepotrebno konservativnost.

 b)Splet:

Prizadevni »kronist« Matjaž Zaplotnik je posodobil društveno spletno stran, na kateri dokaj redno objavljamo vesti o društvenem dogajanju, sporočila predsednice, sklope polemik in posnetke s prireditev. Nekatere od teh smo morali na željo sodelujočih tudi umakniti, zato bomo v bodoče nastopajoče vnaprej opozorili na objavo. Leta 2011 smo društvene spletne strani preselili s FF-jevega strežnika na Arnesovo spletišče http://641.gvs.arnes.si/sds.html. Na tem spletnem mestu so zbrana aktualna obvestila izvršilnega odbora, opis organizacije društva, društveni dokumenti, nekaj člankov o zgodovini društva, indeks spletne skupine SlovLit, arhiv društvene Kronike, Slavistične knjižnice in društvenih zbornikov. Samostojni podstrani imata Rusistična in Študentska sekcija. Dosti slavističnega materiala pa je dosegljivega tudi zunaj tega spletnega mesta. Profila http://www.youtube.com/user/MZaplotnik in http://picasaweb.google.si/sloslavko vsebujeta veliko foto- in videomateriala s kongresov in ostalih društvenih prireditev. Http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/ pa so podstrani društva za projekte, ki pred realizacijo potrebujejo intenzivno ažuriranje strani in so tudi bolj obiskani. Nastale so za potrebe slavističnih kongresov in do zdaj so na googlovih strežnikih arhivirane strani kongresov iz let 2009, 2010, 2011 in 2012. Na enem mestu so zbrane povezave do kongresnih zbornikov, fotografij in posnetkov s kongresov ter kongresnega gradiva. Na googlovih straneh so zbrani še arhiv društvenih zapisnikov, strani Jezikoljubnega cvetobera in mnenj o NPJP ter strani sekcije Znanost mladini.

 Na ta način dobiva članstvo ažurne informacije, in kadar je kaj novega, sproti opozorimo na to na slovlitu, tako da je spletna komunikacija postala naša povsem običajna praksa.

 Strokovna srečanja:

Najpomembnejši je gotovo vsakoletni slavistični kongres, čeprav je bilo v začetku mandata kar precej pomislekov, kako ga bo ob pičlih sredstvih in prezaposlenih sodelavcih sploh mogoče še prirejati. Kljub začetnemu nelagodju pa je zdaj elana za nadaljevanje teh srečanj dovolj, in upamo, da se bo začeti kongresni ciklus uspešno zaključil v naslednjem mandatu. Po predstavitvah slovenistik/slavistik v sosednjih državah smo se namreč odločili, da v novem kongresnem obdobju vsako leto damo priložnost za predstavitev eni od slovenistik/slavistik na slovenskih univerzah. 2011 je tako uspešno prestal preizkušnjo Maribor, 2012 Koper. Na vrsti je Nova Gorica, ciklus pa naj bi se 2014 sklenil v Ljubljani, če bo vse po sreči. Osrednje mesto ima tako na teh kongresih predstavitev vsakokratne »lokalne« stroke, ob tem pa tudi druge teme, ki jih upravni odbor razume kot pomembne in aktualne za raznovrstne profile članstva, od učiteljev, lektorjev do literarnih zgodovinarjev, jezikoslovcev, slovenistov in slavistov. Ker želimo, da bi v sekcijah nastopili tisti raziskovalci, ki so z določeno problematiko najbolj na tekočem, kar bi občinstvu omogočilo zgoščene kakovostne informacije o njej, predavatelje večinoma vabimo v skladu s temi merili. Zato moramo kdaj pa kdaj koga tudi odkloniti – ne zaradi morebitnih pomislekov o kakovosti, pač pa zaradi koncepta aktualne prireditve. Vsem prizadetim se kajpak opravičujemo. A tako kot so mimo časi, ko je marsikdo lahko prišel na kongres in obkongresne dogodke brez plačila kotizacije (vem iz lastnih izkušenj), tako so mimo tudi časi, ko so vsako leto nastopali v glavnem isti predavatelji. Zdaj je strokovnjakov z zanimivimi temami veliko in prav tako veliko interesa za nastopanje, žal pa interesa za poslušanje malo. Spričo »prepovedi« resornega ministrstva glede dotiranja strokovnega izobraževanja si tega pač ne privošči več tako rekoč nobena inštitucija. Tako se lahko zanašamo le na najbolj vztrajne ter na pestrost in zanimivost kongresne ponudbe za različne profile članstva. In poskušamo finančno olajšati obisk kongresa s fleksibilno organizacijo za polovično kotizacijo ter s pobiranjem prostovoljnih prispevkov naključnih obiskovalcev na samem kongresu.

Poleg dveh kongresov in zbornikov smo v »centrali« v zadnjih dveh letih pripravili še že omenjeni posvet o tekmovanju za CP, pa seminar za mentorje tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik.

Strokovna srečanja prirejajo tudi pokrajinska društva. Najbolj dejavna in v širši prostor odmevna so ta na zahodnem koncu Slovenije, posebej vsakoletno večdnevno meddruštveno srečanje PSD terja veliko truda in si zasluži posebno pohvalo (PSD 2011 so bili v Bukovici - http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003704.html ; PSD 2012 pa v Kopru - http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004000.html).

- Kakor si pohvalo zaslužite tudi vsi drugi, ki se zavzeto trudite za utrjevanje stanovske zavesti in razširjanje sodobnih strokovno znanstvenih spoznanj.

Sklep

Morda je zdaj malo bolj jasen moj opis iz uvoda v to poročilo, namreč, da se mi zdi delovanje predsednika in sodelavcev nekakšna solzna dolina, kjer se menjavajo redki obeti neba, pa pogosti odbleski vic in pekla. Glavno naše delo je pač reševanje problemov, ki sodijo v naše območje, in za katere članstvo pričakuje, da se jih lotimo. Pri tem smo včasih manj, drugič bolj, včasih pa nič uspešni. Na pozitivno bilančno stran gotovo lahko postavimo nekatere stvari, ki jih je moja predhodnica v svojem poročilu omenila kot čakajoče na realizacijo: ureditev odnosov z ZRSŠ glede točkovanja udeležbe učiteljev, pridobitev baze šol za obveščanje o dogajanju, posodobitev spletne strani, odzive na dogajanje v zvezi s slovenščino v javni rabi, poskus ažuriranja seznama članstva, povišanje članarin … Prihodnjemu vodstvu puščamo ob že ustaljenih dejavnostih še mnogo odprtih tem in izzivov: spodbujanje nekaterih sekcij, pa npr. vključitev leksikografske sekcije v dejavno dogajanje na enem od naslednjih kongresov, organizacijo izobraževalnih in samoizobraževalnih dejavnosti, pa bolj udarno pozivanje članstva k »prostovoljnemu« druženju in delovanju v okviru SdS, saj se na denar pač ni mogoče posebej zanašati.

Sama pa vseeno končujem svoj dveletni mandat v tej »solzni dolini« s suhimi, če že ne s sijočimi očmi. Delo v društvu mi je bilo izziv, priložnost za dinamično in ustvarjalno delo, s katerim se mi zdi, da sem lahko po svojih močeh tudi vsebinsko prispevala k stvarem, ki se mi zdijo v slovenistični/slavistični stroki v našem trenutku pomembne tako za strokovni razvoj članstva kakor za vzdrževanje iskrenih medčloveških odnosov.

Vsem, ki ste mi pri tem kakor koli pomagali, se iskreno zahvaljujem in vam kljub kriznim časom želim veselje in uspeh pri delu, če ga imate. In če ga nimate, da bi ga predvsem čim prej dobili, dokler veselje zanj še imate.

 

Boža Krakar Vogel, predsednica društva

 September 2012

 





POROČILO NADZORNEGA ODBORA ZA OBDOBJE  2010–2012

 

Člani nadzornega odbora: dr. Zoltan Jan, predsednik, člana: akad. dr. Zinka Zorko in dr. France Novak, vsi častni člani SD.

Nadzorni odbor je v skladu z društvenimi pravili in pooblastili, zaupanih mu na občnem zboru v Ljubljani, 1. oktobra 2010, redno spremljal delovanje Zveze društev Slavistično društvo Slovenije (dalje SD) in njenih organov ter se redno udeleževal sej upravnega odbora.

Društvo je v iztekajočem se mandatnem obdobju uspešno izpolnjevalo svoje naloge v skladu s programom, ustanovnim aktom in pravili društva. Vse utečene dejavnosti so se nadaljevale, nekatere med njimi pa so dosegle tudi opazen napredek, zastavljenih pa je tudi nekaj novih pobud. Vidna so tudi prizadevanja predsednice, da se poživi društvena dejavnost in izboljša obveščenost članstva. Z novima, oziroma prenovljenima uredniškima ekipama se je izboljšalo tudi izhajanje obeh strokovnih revij (Jezik in Slovstvo ter Slavistična revija), članstvo pa je lahko redno prejemalo sprotna obvestila preko spletne klepetalnice Slovlit, ki so deloma izhajala tudi v tiskani obliki društvenega glasila Kronika in na spletnih straneh SD v rubriki Obvestila predsednice. Nadaljevale so se tudi druge utečene oblike strokovnega izpopolnjevanja, organizirana sta bila letna slovenska slavistična kongresa, kar se sedaj spet priznava kot obvezno strokovno izobraževanje. Žal še vedno niso zaživele društvene sekcije. SD je nekajkrat poseglo tudi v javne razprave in organiziralo nekatere diskusije, npr. Cankarjevo priznanje – od kod in kam ( 11. 11. 2011); nastaja novo tekmovanje iz znanja slovenščine za osnovnošolce in srednješolce Slovenščina ima dolg jezik, s katerim se trudi predvsem dr. Mojca Nidorfer Šiškovič. Podano je bilo mnenje o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012–2016. Nadaljuje se delo slovenske sekcije Mednarodnega slavističnega komiteja, ki jo vodi dr. Alenka Šivic Dular. Pohvaliti je treba nekatera pokrajinska društva, ki so nadaljevala z utečenimi oblikami delovanja, deloma pa razvila tudi nove. Ob tem je bilo potrebno opraviti še ogromno sprotnega dela, se prijavljati na različne razpise, poročati različnim organom, vzdrževati najrazličnejše poslovne in strokovne stike. Glavno breme teh obveznosti so nosili predsednica dr. Boža Krakar Vogel, tajnica Petra Jordan in Matjaž Zaplotnik, katerega pomoč sega tudi onstran spletnih strani SD. Računovodski servis skrbi za ustrezno finančno poslovanje društva in vodi dodatne evidence sredstev, tako da vsi in vsak uporabnik ve, s kakšnimi materialnimi možnostmi razpolaga.

Pri spremljanju finančnega poslovanja nadzorni odbor ni ugotovil nobene nepravilnosti ali spornih dejanj. Upravni odbor je vsako leto prejel finančno poročilo in ga odobril. SD trenutno nima nepokritih terjatev, a finančno stanje ni dobro, saj imajo posamezna stroškovna mesta težave, tako da prihaja do medsebojnega sposojanja sredstev. Sredstva se uporabljajo v skladu z njihovim namenom, kar nadzirajo drugi organi.

Nadzorni odbor čuti dolžnost, da opozori na posebno pereč problem članstva, ki zadnja leta neprestano upada. Društvo brez primernega števila članov ne more dobro delovati in se pojavljati kot reprezentativna organizacija naših strok ter se učinkovito zavzemati za reševanje ključnih problemov na poklicnih področjih, ki smo se jim zapisali, še manj pa je uspešno pri izboljševanju pogojev dela in razpletanju drugih stanovskih vprašanj.

Na podlagi ugotovljenega nadzorni odbor predlaga občnemu zboru, da razreši dosedanje organe društva ter se jim zahvali za opravljeno delo, ki je zahtevalo veliko naporov, truda in iznajdljivosti.

 dr. Zoltan JAN,

PREDSEDNIK  NADZORNEGA ODBORA

Koper,  28. 9. 2012




Poročila pokrajinskih društev


Dejavnosti Slavističnega društva Trst–Gorica–Videm v obdobju 2011–2012

V letih 2011-2012 je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm nadaljevalo svojo dejavnost v širokem kulturnem obsegu in  v znamenju strokovnega izpopolnjevanja za slaviste.

Društvena dejavnost se je razvijala v treh glavnih sklopih:

a.           že tradicionalni jezikovni tečaj, ki smo ga zastavili v treh srečanjih po dve uri vsako;

b.           predstavitve strokovnih publikacij s področja jezikoslovja, literarne vede in publicistike (npr. Ivan Verč, Boris Paternu, Bogomila Kravos idr.);

c.           obeležitev življenjskih jubilejev predvsem zamejskih besednih ustvarjalcev.

 Ob tem je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm kot soorganizator sodelovalo na Primorskih slovenističnih dnevih 2011, tradicionalnem strokovnem srečanju in seminarskem izpopolnjevanju primorskih slovenistov,ki se je odvijalo na Vipavskem.

 Poleg tega je bilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm na razpolago za vodene obiske šol predvsem iz Slovenije ter je gojilo stike s predstavniki kulturnega življenja v vseh treh pokrajinah znotraj Furlanije Julijske krajine, kjer živijo Slovenci.

 

Seznam dejavnosti:

12.2.2011  predstavitev strokovne študije dr.Ivana Verča z naslovom “Razumevanje jezikov književnosti” (v Narodnem domu: o knjigi sta spregovorila prof.Miran Košuta in dr.David Bandelj, prisoten je bil tudi avtor);

4.3.2011    srečanje z Miroslavom Košuto, Prešernovim nagrajencem 2011 (v Narodnem domu: pogovor je vodila prof.Marija Pirjevec, sodelovali so dijaki-recitatorji z Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu in člani gledališke skupine SKK iz Trsta ter gojenec Glasbene matice v Trstu; snemal je Radio Trst A);

8.3.2011    predstavitev knjige “Okruški” prof.Silva Faturja (v Tržaški knjigarni: pogovor je vodila prof.Vera Tuta, iz knjige je brala prof.Olga Lupinc);

25.5.2011  predstavitev knjige “Mlada lipa” avtorice Brune Balloch iz Subida v Benečiji (v Narodnem domu: knjigo je predstavila prof.Marija Pirjevec, prisotna je bila avtorica, ob njej predstavniki Kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada);

21.10.2011 predstavitev zbirke esejev “Pesniki pod lečo” prof.Vilme Purič (v Narodnem domu: o knjigi sta spregovorili prof.Irena Novak Popov in mag.Loredana Umek, avtorica je bila prisotna);

nov.2011   tri srečanja po dve uri z dr.Sonjo Starc o vizualni slovnici (v Narodnem domu: namenjeno izobraževanju šolnikov);

2.12.2011  večer, posvečen prof.Mariji Pirjevec ob njenem življenjskem jubileju (v Narodnem domu: o jubilantki sta spregovorila prof.Zoltan Jan in prof.Slavko Škamperle, odlomke iz slavljenkinih del so brali dijaki Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu; snemal je Radio Trst A);

7.12.2011  predavanje prof.Jožeta Faganela z naslovom “Za oblikovanje nazora o govornem standardu slovenščine v javnosti. Razmislek za 3.tisočletje” (v Gregorčičevi dvorani: srečanje je uvedla prof.Marija Pirjevec);

2.2.2012    predstavitev knjige “Književne študije 3” prof.Borisa Paternuja (v Narodnem domu: z avtorjem se je pogovarjala prof.Neva Zaghet, spregovorila je mag.Marija Lesjak Reichenberg, urednica založbe Zavoda RS za šolstvo, iz knjige je brala dijakinja Državnega pedagoškega in družboslovnega liceja A.M.Slomška iz Trsta, z glasbenimi točkami je sodelovala gojenka Glasbene matice iz Trsta; večer je snemal Radio Trst A);

7.3.2012    predstavitev zbornika “(Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja” v sodelovanju s FHŠ Koper in Založbo Annales (v Narodnem domu: o knjigi so spregovorili prof.Miran Košuta, dr.Barbara Pregelj in dr.Krištof Jacek Kozak, prisoten je bil tudi Boris Pahor);

19.3.2012  predstavitev knjige “Tržaški književni razgledi” prof.Marije Pirjevec (v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in Založbo Mladika: v Peterlinovi dvorani; o knjigi sta spregovorila prof.Vilma Purič in prof.Igor Škamperle);

12.4.2012  predstavitev monografije “Srečko Kosovel” prof.Janeza Vrečka (v sodelovanju s Slovenskim klubom: v Gregorčičevi dvorani; spregovorila sta prof.Ivan Verč in prof.Marija Pirjevec, Kosovelove pesmi je podal Primož Forte, igralec SSG-ja iz Trsta, večer je povezovala prof.Neva Zaghet);

3.6.2012    izlet v Tersko dolino: vodil je prof.Viljem Černo, ki je članom Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm predstavil narodnostno problematiko v Terski dolini ter jih je nato pospremil v Bardo, kjer so si ogledali Etnografski muzej in prisluhnili domačemu narečju, ter v Zavarh, kjer so si ogledali krajevne znamenitosti in jamo;

8.6.2012    predstavitev knjige “Slovenska dramatika in tržaški tekst” dr.Bogomile Kravos (v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem in Slovenskim klubom: v Narodnem domu; spregovorila sta dr.Ivo Svetina, direktor Slovenskega gledališkega muzeja, in dr.Denis Poniž z AGRFT, večer pa je povezovala mag.Loredana Umek; prisotna je bila avtorica študije).

 

V jesenskem času 2012 nameravamo izpeljati še nekaj pobud, in sicer vodeni sprehod po slovenskem Trstu, predstavitev dveh knjig in večer, posvečen spominu na Milana Lipovca ob obletnici rojstva.

Neva Zaghet,

tajnica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm

Trst, 10. 7. 2012


_________________________________________________________________________________


VSEBINSKO POROČILO O DELOVANJU SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA  MARIBOR V LETU 2011

 

V letu 2011 je Slavistično društvo Maribor nadaljevalo tradicijo javnega in strokovnega delovanja tako, da je organiziralo prireditve javnega značaja, namenjene slavistom, študentom in posameznikom.


20. 1. 2011: v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor je SD pripravilo predstavitev monografij svojih članov

·                   Jožica Čeh Steger – Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914–1923.

·                   Irena Stramljič Breznik – Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom.

·                   Bernard Rajh – Gúčati po antùjoško.


31. januar 2011: prijava za sofinanciranje projekta s področja interesnih dejavnosti študentov slovenistike: Strokovna ekskurzija po Makedoniji. Pridobili sredstva.


29. 1. 2011: sestanek s predsednico Zveze društev Slavistično društvo Slovenije dr. Božo Krakar Vogel in ekipo o pripravah na jesenski kongres; vodeni ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (Maistrova knjižnica) in Lutkovnega gledališča Maribor.

Vsebinsko načrtovanje ekskurzije, ki jo bo SD Maribor organiziralo v okviru slavističnega kongresa (1. 10. 2011) pod vodstvom izr. prof. dr. Bernarda Rajha.

Slavistično društvo Maribor je kandidiralo in je uspešno pridobilo sredstva na razpisu za sofinanciranje kulturnih programov za leto 2011 Mestne občine Maribor za podporo pri izdaji znanstvene monografije kolegice, članice SDM dr. Branislave Vičar: Parenteza v novinarskem in parlamentarnem diskurzu.

 

19. 4. 2011: redni občni zbor Slavističnega društva Maribor:

·        Ustanovitev lektorske sekcije.

·        Ustanovitev študentske sekcije, SDM je finančno podprlo delovanje študentske literarno-jezikoslovne revije LITER JEZIKA (http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/)

·        Oblikovanje (prenova) spletne strani SD Maribor (obveščanje o vseh dogodkih, foto galerija ...) http://projects.ff.uni-mb.si/sdm/DOMOV.html

 

Junij: Aktivne priprave za sodelovanje na Festivalu Borštnikovem srečanju 2011.

 

Slovenski slavistični kongres 2011 (29. 9. do 1. 10. 2011)

 

14.–23. 10. 2011: na pobudo gospe Alje Predan, umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje, so ponovno (že drugo leto) pritegnjeni k sodelovanju tudi študenti Filozofske fakultete, delo je koordinirala doc. dr. Alenka Valh Lopert, predsednica Slavističnega društva Maribor. Njihovo sodelovanje je omenjeno tudi v biltenu BS, na odprtju, sklepni slovesnosti in v medijih. Ta aktivnost je predstavljala zasnovo ustanovitve študentske sekcije SD Maribor, ki je bila ustanovljena na občnem zboru SD spomladi 2011.

 

Udeležba na žalni seji in pogrebu dr. Bruna Hartmana.


Predsednica SD Maribor,

doc. dr. Alenka Valh Lopert

avgust 2012


Vsebinsko poročilo 22. Slovenskega slavističnega kongresa Slavistika v regijah – Maribor, Univerza v Mariboru, 29. 9.–1. 10. 2011

Kongres 2011 je potekal v stavbi Univerze v Mariboru (Rektorat), Slomškov trg 15, 2000 Maribor od četrtka, 29. 9., do sobote (ekskurzija), 1. 10. 2011. Člani ožjega organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011 so bili: Alenka Valh Lopert, predsednica SD Maribor, Melita Zemljak Jontes, tajnica SD Maribor, Natalija Ulčnik, tajnica SD Maribor, Ines Voršič, blagajničarka SD Maribor, Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev SD Slovenije, Petra Jordan, tajnica Zveze društev SD Slovenije, Matjaž Zaplotnik, urednik kongresnih gradiv in tiska. Aktivno so sodelovale študentke, članice Študentske sekcije SD Maribor, Viktorija Aleksovska, Barbara Brec, Nina Ditmajer, Sabina Grobin, Tamara Kovačič, Mojca Marič, Tina Skarlovnik, Urška Uršnik, Vita Zgoznik, in  podiplomski študent Dejan Pukšič.


Prvi dan
V četrtek, 29. 9. 2011, je med 8. in 10. uro pred Veliko dvorano potekala registracija udeležencev.

Odprtje kongresa je bila ob 9.30 v Veliki dvorani (predsednica SDS prof. dr. Boža Krakar Vogel, podžupan MOM Janez Ujčič, rektor UM prof. dr. Danijel Rebolj, dekan FF UM prof. dr. Marko Jesenšek, namestnica predstojnika Oddelka za slovanske jezike in književnosti FF UM doc. dr. Melita Zemljak Jontes, predsednica SD MB doc. dr. Alenka Valh Lopert). Sledila so plenarna predavanja, v katerih so predavatelji predstavili jezikoslovje, književnost, didaktiko na Univerzi v Mariboru in kulturno življenje Maribora (akad. prof. dr. Zinka Zorko  Slovensko jezikoslovje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Silvija Borovnik  Raziskovanje slovenske literarne zgodovine na Univerzi v Mariboru, prof. dr. Metka Kordigel Aberšek  Didaktika mladinske književnosti – slovenski projekt, Tone Partljič Literarni Maribor (»leposlovni« prispevek)).

Delo kongresa so nadaljevali nastopi referentov v treh popoldanskih sekcijah:

Prva je bila namenjena pouku slovenščine v srednjih poklicnih in strokovnih šolah (Jože Lipnik  Estetsko in čustveno doživljanje umetnostnega besedila, Milena Mileva Blažić Slovenske pravljičarke  –  študija primera Elze Lešnik, Tanja Jelenko  Razvijanje različnih zmožnosti pri pouku književnosti in timsko delo, Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes  E-slovenščina – izziv za učitelja in dijaka, Zoran Božič  Zahtevnost poklicne mature iz slovenščine v primerjavi s splošno in vpis na univerzo, Maja Dolinar  Pouk književnosti za mladostnike z učnimi težavami, Marjana Hodak  Besedilna pismenost dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol, Mira Hedžet Krkač  Zaključni izpit iz slovenščine v srednjih poklicnih šolah).

Druga predstavitvi prve skupine dejavnosti kateder in predavateljev mariborske slavistike (Marko Jesenšek Mariborska slovenistika o slovenščini v alpskem in podonavskem prostoru, Irena Stramljič Breznik  Inovativni besedotvorni vzorci – iz oglasne prakse k šolskemu jezikovnemu pouku, Ines Voršič  Korpusni pristop pri raziskovanju leksikalnih posebnosti oglasov, Mihaela Koletnik, Anja Benko  Slovensko primerjalno strokovno narečno slovaropisje (na primeru koroške in panonske narečne skupine), Mira Krajnc Ivič  Ožjeinteresni neposredni dvogovori z vidika prevzemanja replik in oblikovanja soslednih parov, Polonca Šek Mertük  Pravopisne napake v skladenjski rabi ločil, Natalija Ulčnik  Pregovori v procesu spreminjanja).

Tretja pa predstavitvam strokovnih novosti iz širše slovenske slavistike (Niko Jež   Czesław Miłosz – pričevalec stoletja in njegov odmev pri Slovencih, Andrej Rozman  Prvi slovenski slovakist Viktor Smolej (ob stoti obletnici rojstva),  Vladimir Osolnik  O slovenskem pesniku Stanku Vrazu,  Zvonko Kovač  Stanko Vraz in Ivo Andrić kot medkulturna pisatelja, Gjoko Nikolovski  O jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine – med makedonsko in panonsko teorijo, Kristina Silaj  Čefur v Sloveniji, Janez v Bosni: analiza prevodov romana Čefurji raus! Gorana Vojnovića v hrvaščino, bosanščino in srbščino, Domen Krvina  Tekmovanje iz znanja ruščine v Sloveniji).


Ob 19.00 je sledila kulturna prireditev, v okviru katere smo si v Lutkovnem gledališču Maribor ogledali predstavo Krst pri Savici. Sledilo je strokovno vodstvo z ogledom veličastnega minoritskega samostana, v katerem deluje gledališče. Seveda ni manjkal sproščen pogovor ob prigrizku.

Drugi dan
V petek, 30. 9. 2011, so z referati v sekcijah pričeli ob 10.00,  takoj po delovnem sestanku društva.

Pozornost prve sekcije je bila posvečena predstavitvi druge skupine kateder in dejavnosti mariborske slavistike (Jožica Čeh Steger  Tematizacija živali v luči literarne ekologije, Branislava Vičar  Polom človeštva: rekonstrukcija človekovega odnosa do živali v Kunderovi Neznosni lahkosti bivanja, Blanka Bošnjak  Fantastični elementi v sodobni slovenski kratki prozi, Katja Bergles  Povezanost teme in notranjega sloga v sodobni slovenski esejistiki na primeru književnih vprašanj, Dragica Haramija, Manca Perko  Bralna značka in njenih petdeset let, Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert  Mariborski pogovorni jezik v gledališki uprizoritvi).

Druga sekcija je bila namenjena lektorskim vprašanjem (Darinka Verdonik  Govorni korpus kot lektorjev priročnik, Hotimir Tivadar  Smiselno lektoriranje govorjenih neumetnostnih besedil, Jože Volk  Gledališki lektor v procesu nastajanja gledališke predstave,  Joža Repar Lakovič  Lektorska zbornica in lektorska licenca, Andreja Bizjak  Vpliv profesionalizacije lektorske stroke na slovensko jezikovno kulturo, Velemir Gjurin, Emica Antončič).

V tretji, študentski sekciji, so se predstavili najboljši diplomanti slovenskih slavistik/slovenistik v preteklem letu (Petra Jordan Fanovska literatura in njen slovenski kontekst, Črt Močivnik Podobe tujega v literaturi Ferda Godine, Verica Jurak Tematska analiza romana Doktor Živago, Maja Smotlak Primerjava feministične kritike literarnega prikaza žensk z ženskimi liki v romanu Parnik trobi nji, Maruška Agrež Povezovalna funkcija besede le v Trubarjevem prevodu Lutrove Hišne postile, Tjaša Markežič Bolani na pljučah ali oglaševanje nekoč, Anja Urh Jezik mladostniških SMS-ov, Mateja Curk Umeščenost prvin sociolektov v sodobni urbani prozi Andreja Ermenca Skubica in Gorana Vojnovića, Domen Krvina Glagolski vid in njegova uporaba na primeru ponavljalnosti (iterativnosti) v ruščini in poljščini v primerjavi s slovenščino.

Vzporedno so potekale predstavitve strokovnih knjižnih novosti (Primož Premzl – Janko Glazer: Trideset pesmi, Aleksandra Lutar Ivanc – Jerica Vogel, Silva Kastelic, Marjana Hodak in Jana Ozimek: Slovenščina 1–4: Z besedo do besede. Učbeniški komplet za slovenščino – jezik v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah, Valentina Kobal – Lidija Golc idr.: Odkrivajmo življenje besed: učbeniki za književnost v srednjem strokovnem izobraževanju, Mateja Pezdirc Bartol in Katja Mihurko Poniž: Esej na maturi 2012, Jasna Čebron – Silvo Fatur: Okruški: eseji, študije, spomini, Jasna Čebron in Senija Smailagič – Mirjana Kontestabile Rovis in Jasna Čebron (ur.): Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875‒1909: slovenski oddelek, Aleksander Bjelčevič (ur.): Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), Alojzija Zupan Sosič (ur.): Sodobna slovenska književnost (1980–2010), Damjana Kern (ur.): Pot do izpita iz slovenščine: učbenik za pripravo na izpit iz znanja slovenščine na srednji in visoki ravni, Mojca Nidorfer Šiškovič – Alojzija Zupan Sosič, Mojca Nidorfer Šiškovič in Damjan Huber (ur.): Antologija sodobne slovenske literature, Vera Smole (ur.): Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 47. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Mateja Jemec Tomazin: Slovenska pravna terminologija: od začetkov v 19. stoletju do danes, Vesna Mikolič – Mateja Sedmak in Ernest Ženko (ur.): Razprave o medkulturnosti, Goran Filipi: Istrorumunjske etimologije. Knjiga 4, entomonimi; kromonimi, Rada Cossutta: Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem izrazju slovenske Istre; Marko Jesenšek: Prekmuriana – fejezetek a szlovén nyelv történetéből, Franci Just – Dragica Haramija: Holokavst skozi otroške oči, Dragica Haramija: Mariborske vedute: razlagalne povedke o mestu in okolici, Irena Stramljič Breznik: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, Jožica Čeh Steger: Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914–1923, Vladka Tucovič – Marcello Potocco (ur.): Jenko, njegov čas in njune reprezentacije: zbornik prispevkov Študentskega Jenkovega simpozija v okviru 2. Jenkovih dnevov, Urška Perenič: Empirično-sistemsko raziskovanje literature: konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri, Irena Avsenik Nabergoj: Literarne vrste in zvrsti: Stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa, Irena Avsenik Nabergoj – Ivan Cankar: Svetovi srca in duha: odlomki iz del Ivana Cankarja, Martina Orožen: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu, Majda Merše – Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat in France Novak: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Jerica Snoj: Metafora v leksikalnem sistemu, Zoran Božič: Slovenska literatura v šoli in Prešeren, Metka Hojnik Verdev – Saša Silovšek in Metka Hojnik Verdev: Projekt Medpredmetno povezovanje in projektni pouk v programu Logistični tehnik).

Ob 13.00 so udeleženci kongresa imeli na izbiro dva vodena ogleda: ogled Maribora, kjer so jih pri Maistrovem spomeniku pričakali študenti, člani Študentske sekcije SD MB z literarnim programom, ali ogled Univerzitetne knjižnice Maribor (ogled knjižnice, Maistrove knjižnice in razstave Bralna značka, ki sta jo pripravili prof. dr. Dragica Haramija in Manca Perko). 

Ob 16.00 je bila okrogla miza na temo Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji. Okrogla miza, ki jo je moderiral prof. dr. Marko Stabej, je bila izvedena pod okriljem sekcije Slovenščina v javnosti Slavističnega društva Slovenije (z uvodnimi prispevki so nastopili tudi: Mihaela Knez, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Simon Krek, Institut »Jožef Štefan«, Amebis, d. o. o., Vesna Mikolič, Fakulteta za humanistični študij, Univerza na Primorskem, Meta Lah, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Darinka Rosc Leskovec, Zavod RS za šolstvo, Predmetna skupina za slovenščino).

V četrtek in petek so ves čas kongresa na kongresnih prizoriščih knjižne novosti razstavljale tudi različne slovenske založbe.

Ob 20.00 je sledila skupna večerja z glasbeno točko, s podelitvijo priznanj SDS, ki sta ju prejela prof. dr. Marko Jesenšek in Danica Križanič Müller, prof., ter prijetnim druženjem.

Tretji dan
V soboto, 1. 10. 2011, je bila organizirana ekskurzija z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki iz jugozahodnih Slovenskih goric. Udeležencem je ob postankih na pomembnejših točkah (Zavrh, Trnovska vas, Destrnik, Dornava, Ptuj) izr. prof. dr. Bernard Rajh razkril podrobnosti in zanimivosti znanih in manj znanih kulturnozgodovinskih dogodkov ter osebnosti, ki so zaznamovale ta prostor. Pri tem so bili v ospredju slovenistični poudarki, zlasti oblikovanje in razvoj vzhodnoštajerskega knjižnega jezika.

Novo vodstvo SDS je poskrbelo, da so lahko učitelji ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive po nekajletnem premoru ponovno pridobili 1,5 točke.

Organizatorji Slovenskega slavističnega kongresa Maribor 2011 so bili  Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Maribor in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Treba je poudariti, da bi bil brez izdatne podpore lokalnih dobrotnikov Kongres mnogo skromnejši, saj, kot je zapisala v Zborniku predsednica SDS: »Vse bogate in kakovostne dejavnosti, natančno popisane v zahtevnih prijavnih obrazcih, pa letos niso prepričale državnih birokratov za pičlo subvencijo, bodisi zbornika bodisi same kongresne prireditve. Oboje se tako letos prvič v zgodovini dogaja brez državne podpore.« Zato naj poudarim, da smo ''lokalno'' finančno podporo dobili od Mestne občine Maribor, Oddelka za slovanske jezike in književnosti FF UM in Mariborskega vodovoda; vsa druga podpora je bila v ''naturalijah'', ki so nam duhovno obogatile, polepšale, odžejale, posladkale  in še kaj kongresne dni. Posebej velja izpostaviti glavno podpornico Založbo Pivec, takoj nato pa profesorico Alenko Glazer, ki je brez nadomestila avtorskega honorarja ne le velikodušno dovolila objavo pesmi Maribor z mosta Janka Glazerja na kongresni vrečki in hrbtni strani zbornika, ampak je skupaj z založnikom gospodom Primožem Premzlom (Umetniški atelje Premzl) udeležencem Kongresa darovala pesniško zbirko Janka Glazerja Trideset pesmi (2011). Zahvala velja številnim podpornikom, to so: Univerza Maribor, Filozofska fakulteta Maribor, Pedagoška fakulteta Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Šola za govor Baš, Založba Obzorja, Založba Litera, Slaščičarna Ilich, Sadjarstvo in vinogradništvo Železnik, Cvetličarna Studenček, Dravska tiskarna Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Hotel Uni, Hotel Orel, Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za slovenistiko FF UL.

Refleksije predsednice SDS prof. dr. Bože Krakar Vogel in nekatera – nadvse smo veseli – pohvalna pisma lahko preberete na spletu:

http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres2011.

Doc. dr. Alenka Valh Lopert,

predsednica SD Maribor

avgust 2012


_________________________________________________________________________


POROČILO O DELU SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA KOROŠKE

Program našega društva ima postavljene jasne cilje, ki  izhajajo iz potreb naših članov in širšega okolja. Naše delo je usmerjeno v širjenje strokovnega znanja in iskanje možnosti, kako le-to posredovati čim širši javnosti.

V letošnjem letu 2012 smo organizirali in izpeljali lektorsko delavnico, namenjeno predvsem slovenistom in drugim, ki se pri svojem delu soočajo s popravljanjem besedil. Ni šlo zgolj za pravopisno vedenje, ampak celovito - jezikovno in slogovno ustreznost popravljanja. Veliko časa smo posvetili razpravi o mejah poseganja v besedila. Vodja delavnice je bila dr. Erika Kržišnik, vodilna strokovnjakinja na področju lektoriranja.

V marcu 2012 je izšel slovenski frazeološki slovar – njegova predstavitev z avtorji je bila zanimiva vsem občanom.

Cankarjevo tekmovanje (ki je zadnja leta posodobljeno in v drugačni obliki kot pretekla leta, saj učenci in dijaki pišejo spis na prebrano knjigo) zahteva novo znanje mentorjev. Učitelji smo postavljeni pred nov način preverjanja, zato bomo v oktobru 2012 znotraj društva pripravili strokovni posvet vseh mentorjev.

S filozofskih fakultet vsako leto pride kakšna slovenistična/slavistična moč – tako kot lansko leto bomo poprosili katero od novih diplomantk, da nam na vsakoletni skupščini predstavi svoje diplomsko delo.

Bojana Verdinek, prof.,

predsednica Slavističnega društva Koroške

_________________________________________________________________________


Poročilo o delovanju Slavističnega društva Koper

Izvedene in načrtovane dejavnosti v obdobju 1. 1.–31. 8. 2012


Debatni turnir. ZA in PROTI - zavod za kulturo dialoga ter Slavistično društvo Koper sta v soboto, 21. 1. 2012, organizirala prvi letošnji osnovnošolski debatni turnir, ki je že četrtič potekal na OŠ Oskarja Kovačiča Škofije. 21 ekip iz 12 slovenskih osnovnih šol se je pomerilo v debatnih dvobojih. Prva dva dvoboja sta potekala na trditev »Starši so otrokovi najpomembnejši vzorniki«. Na to temo so bili debaterji odlično pripravljeni, saj je bila znana že nekaj tednov in je tudi tema letošnjega otroškega parlamenta. Po enourni samostojni pripravi so se spopadli še s trditvijo, da rap glasba prinaša več škode kot koristi. Tudi tu so se ostro kresala mnenja, saj so med debaterji tako ljubitelji kot tudi sovražniki rap glasbe.

Organizator tekmovanja: Boštjan Debelak

 

22. Primorski slovenistični dnevi. Letošnji 22. Primorski slovenistični dnevi (22. PSD) so bili izredno razgibani: odvijali so se na treh lokacijah in v dveh obalnih mestih – v četrtek, 12. 4. 2012, so potekali v Kulturnem domu Izola, v petek, 13. 4. 2012, so se začeli v Kopru na Pedagoški fakulteti, Univerze na Primorskem, in zaključili v čitalnici Oddelka za italijaniko Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, v soboto, 14. 4. 2012, pa je bilo njihovo prizorišče koprsko mestno jedro.

Organiziralo jih je Slavistično društvo Koper v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Slavističnim društvom Nova Gorica ter ob koordiniranju Meddruštvenega odbora Primorskih slovenističnih dnevov, in sicer v obliki dveh okroglih miz in predavanj, ki jim je prav tako sledila diskusija. Napovedanih je bilo 22 referatov, pri čemer so 3 od predvidenih referentov iz upravičenih razlogov bili odsotni. Njihove prispevke so kljub temu predstavili povezovalci posameznih dogodkov.

Iz razprave, ki je potekala na okrogli mizi prvega dne z naslovom Istrska slovenska književnost, je bilo razbrati, da istrski prostor zaznamuje literarno ustvarjanje Slovencev, Hrvatov in Italijanov, na kar je opozorila Jasna Čebron, ter obenem sledi zamudništva, kar je izpostavil Silvo Fatur, pobudnik te okrogle mize, in želja po vélikem tekstu, ki bi ga ustvaril avtor Istran. Vzdušje je bilo še posebej zanimivo, saj so v razpravi sodelovali tudi avtorji sami: Bert Pribac, Marjan Tomšič in Edelman Jurinčič, ki so se dotikali tudi ustvarjanja Alojza Kocjančiča, enega utemeljiteljev istrske slovenske književnosti, za katerega po besedah Ines Cergol literarna zgodovina ni pokazala še pravega zanimanja, četudi literarni pojavi iz obrobja oblikujejo veljavni kanon, kot je bilo izpostavljeno v referatu dr. Mirana Štuhca.

Dogajanje drugega dne dopoldne sta najprej obeležila počastitev dragocenega prispevka dr. Marije Pirjevec Paternu literarni vedi in 100-letnice rojstva primorskega književnika Stanka Vuka, za tem pa izpostavitev mediteranskih prvin v delu Borisa Pahorja in Miroslava Košute. Didaktično naravnani del je bil namenjen kritičnemu ovrednotenju učnega programa za slovenščino iz leta 2011 s strani dr. Milene Mileve Blažić ter posameznim vidikom poučevanja slovenščine v Argentini, za tujce in v srednjih strokovnih šolah. Razprava, ki je sledila na koncu, je bila še posebej živahna. Referentom sta se pridružili tudi predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, dr. Boža Krakar Vogel, in predsednica državne predmetne komisije za slovenščino v osnovni šoli, dr. Vida Medved Udovič.

Razprava na okrogli mizi z naslovom »Primorščina« je vključevala interdisciplinarni pogled na narečne, slengovske in knjižne pojave primorskega oz. obalnega prostora, pri čemer so prišli do izraza jezikoslovni, antropološki in sociološki vidiki. Jezik se tako pokaže v vsej svoji razslojenosti, živosti in tudi ideološki oz. identifikacijski vlogi. Izhodišča za prihodnje raziskave sta podala dr. Simona Bergoč, vodja Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ter pobudnik te okrogle mize Aldo Černigoj, ki razmišlja o primorski različici knjižne slovenščine in jo uresničuje v svoji literarni pripovedi.

Zadnji, tretji dan dopoldne je izredno hitro minil ob poslušanju zgodb po koprskih literarnih poteh, ki jih je pripovedovala Jasna Čebron, tako da je zaživel utrip in razvoj tega mesta v vsej njegovi kulturni, jezikovni, narodnostni in stanovski raznovrstnosti v različnih zgodovinskih obdobjih.

Koordinatorica in organizatorji 22. PSD: Senija Smajlagič, Jasna Čebron, Nada Đukić, Boštjan Debelak, Mojca Butinar Mužina

 

23. Slovenski slavistični kongres. Slavistično društvo Koper sodeluje skupaj z Zvezo društev Slavističnim društvom Slovenije in Univerzo na Primorskem Fakulteto za humanistične študije Koper pri vsebinskem, organizacijskem in finančnem načrtovanju in izvedbi letošnjega 23. Slovenskega slavističnega kongresa z naslovom Slavistika v regijah – Koper, ki bo potekal 27.–29. 9. 2012 v Kopru ter v obalnih mestih in zaledju slovenske Istre.

Sodelujoči: Nada Đukić, Jasna Čebron, Boštjan Debelak, Senija Smajlagič, Mojca Butinar Mužina

 

Pogovori o branju. Mesečno vabilo na pogovore o prebranih knjigah in razpravljanje o njih z avtorji smo poimenovali Pogovori o branju.

Na srečanjih želimo razlistati knjižne zanimivosti z živo besedo ustvarjalcev in bralcev, da bi literarni vtisi in predvsem doživetja našla glasno besedo, se pretočila med publiko in ustvarjalci v novo doživetje.

Člani Slavističnega društva Koper načrtujemo s sodelovanjem Gledališča Koper mesečna srečanja (od septembra do junija) z ustvarjalci, ki se našega obmorskega prostora dotikajo, ga literarno upodabljajo ali pa si ta prostor z nami delijo. Želimo pa si literarnega pretakanja brez robov, zato bomo povabili tržaškega slovenskega pisatelja Marka Sosiča, vojvodinskega pisatelja Nevena Ušumovića, ki živi v Kopru, v Umagu pa uspešno vodi knjižnico, istrsko italijansko pisateljico iz Pule, Nelido Milani, pa koprskega pesnika in prevajalca Gašperja Maleja, ki je tudi urednik koprske zbirke Helia (KUD AAC Zrakogled in Društvo 2000). Še druga imena negujemo v mislih ...

V gledališki kavarni bo prvo srečanje v torek, 11. septembra 2012, z romanom Marka Sosiča Ki od daleč prihajaš v mojo bližino.

Vodi: Jasna Čebron


_________________________________________________________________________

 

 

POROČILO O DELU SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA PREKMURJA, PRLEKIJE IN PORABJA V LETU 2011

V letu 2011 je bilo delovanje SDPPP osredotočeno na izvedbo običajnih društvenih aktivnosti in kulturno delovanje v domačem okolju.

V petek, 15. 4. 2011, smo izvedli letni občni zbor, ki  se ga je poleg članov upravnega odbora udeležilo tudi 12 drugih članov društva.

Predsednik društva se je udeleževal sestankov krovne stanovske organizacije – Zveze društev Slavistično društvo Slovenije ter o problematiki in sprejetih sklepih seznanjal upravni odbor SDPPP.

Člani SDPPP so bili s pomočjo sodobnih IT-komunikacij obveščani o dogajanjih v društvu in s kulturno ponudbo v pomurskem okolju.

Občni zbor dne 15. 4. 2011 smo združili z literarnim večerom, s katerim smo želeli izkazati priznanje in spoštovanje našemu članu Štefanu Kardošu ob izidu njegovega romana Pobočje sončnega griča. Pogovor z avtorjem je vodil Milan Vincetič.

Dne 16. decembra 2011 smo z literarnim večerom obeležili 30-letnico izida pesniške zbirke Kot slutnja radovedno, ki je bila na pomurski literarni sceni pomemben dogodek, saj je napovedala prihod nove, danes izjemno uspešne literarne generacije. Na literarnem večeru so sodelovali vsi trije avtorji – Feri Lainšček, Valerija Perger in Milan Vincetič.

 

Predsednik SDPPP:

Franci Just, prof.

Murska Sobota, 16. 3. 2012


_________________________________________________________________________

 

Sekcija učiteljev ruščine – poročilo o projektih, financiranih s strani Sklada

1. Ruska bralna značka 2012

V skladu s sklepom članov sekcije učiteljev ruščine na jesenskem srečanju je razpis za Rusko bralno značko 2012 izšel 26. januarja 2012. Vsem osnovnim šolam, gimnazijam in ostalim inštitucijam, ki se ukvarjajo s poučevanjem ruščine je bilo poslano vabilo k sodelovanju pri Ruski bralni znački. Učitelji so prejeli vse materiale (ruska besedila za različne stopnje znanja ruščine, navodila za izvedbo in testne pole za reševanje vprašanj). Besedila so bila pripravljena posebej za učence osnovnih šol ter posebej za dijake gimnazij za 1., 2. in 3. leto učenja ruščine, temu primerno pa so bile prilagojene tudi naloge. Mentorji so nato po šolah izvajali z učenci in dijaki skupne priprave in branje besedil. Na podlagi pripravljenih vprašalnikov so udeleženci do 20. maja 2012 opravljali test iz poznavanja in razumevanja prebranih besedil. V navodilih za učence in dijake ter na testnih polah so bili v skladu s pogodbo navedeni logotipi Krke, Rika in Društva SR. Bralne značke 2012 se je skupaj udeležilo sedem gimnazij, sedem osnovnih šol in ena ljudska univerza. Skupaj je Bralno značko opravilo 328 učencev in dijakov, kar je skoraj 100 več kot v preteklem letu. Udeležence je pripravljalo 16 mentorjev. Dijaki in učenci so prejeli pohvale, ki so jim bile podeljene ob slovesnem zaključku šolskega leta, mentorji pa so prejeli potrdila

        

Seznam sodelujočih šol in mentorji

Šola

Mentor

Št. uč./dijak.

Gimnazija Poljane

Ines Vozelj

36

Gimnazija Kranj

Neža Zupančič

82

Gimnazija Nova Gorica

Vesna Prinčič Crosatto

Andrey Pavlovich

53

Gimnazija Ravne na Koroškem

Tatjana Rožej

26

Gimnazija Novo mesto

Marinka Povše Kastrevc

10

Škofijska klasična gimnazija

Simon Feštanj

39

Gimnazija Ledina

Bojana Petrin

27

Ljudska univerza Murska sobota

Selma Franov

8

Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Maja Oblak

4

Osnovna šola Matije Valjavca

Mateja Rozman

11

Osnovna šola Prule

Andreja Popovič

16

Osnovna Šola Naklo

Marjeta Šifrer

9

Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik

Vesna Žnidar Kadunc

3

Osnovna šola Center Novo mesto

Danica Rangus

2

Tečaj Profrank stroitve v OŠ

Meta Frank

2

SKUPAJ

328

 

Priprava materialov in pol z vprašanji

Aktivnost

Izvajalec

Priprava in zbiranje besedil, pol z vprašanji in rešitvami za gimnazije

Simon Feštanj

Izvedba razpisa in pošiljanje materialov

Simon Feštanj

Koordinacija dejavnosti

Simon Feštanj, Janja Urbas

Mentorstvo dijakom in učencem

v zgornji tabeli navedeni mentorji

Izvedba reševanja nalog in popravljanje nalog

mentorji

Izdelava in tiskanje pohval za dijake in učence

Simon Feštanj

Izdelava in tiskanje potrdil za mentorje

Simon Feštanj

Pošiljanje pohval in potrdil

Simon Feštanj

 

Ocena zastavljenih ciljev projekta

Izvajalci projekta Bralna značka 2012 (glede na povratne informacije mentorjev) ocenjujemo, da so bili v skladu s pričakovanji v celoti doseženi cilji, ki smo si jih zastavili ob začetku projekta. Kot izjemen napredek ocenjujemo to, da se je Ruske bralne značke udeležilo kar 100 učencev in dijakov več kot v preteklem šolskem letu. S projektom so bili doseženi predvsem naslednj cilji:

-     zbuditi v mladih  veselje do branja v ruščini, saj je branje ena najpomembnejših spretnosti pri

      učenju tujega jezika

-     dati mladim možnost spoznavanja ruske književnosti in jim neposredno pokazati privlačnost in

      koristnost medkulturne komunikacije,

-     privzgojiti mladim pozitiven odnos do knjige,

-     vzpostaviti stik dijakov in učencev z ruščino in njenimi avtentičnimi besedili,

-     vzpodbujanje dijakov, da berejo ruska besedila in se preizkusijo v razumevanju prebranega

-     dijaki prejmejo pohvalo o opravljeni bralni znački, s tem pa tudi vzpodbudo za nadaljnje branje v

       ruščini

-      širjenje in poglabljanje znanja ruščine ter poznavanje ruske kulture in civilizacije

-    popularizacija znanja in njegova praktična uporaba

-    motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja poznavanja ruščine, ruske kulture in

        civilizacije

  

2. Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije

Državno tekmovanje v znanju ruščine ter poznavanju ruske kulture in civilizacije (v nadaljevanju: tekmovanje) je bilo v skladu s Pravilnikom o tekmovanju in sklepi sestanka Sekcije učiteljev ruščine izvedeno 20. aprila 2012. Razpis je bil že 12. februarja 2012 poslan srednjim šolam, v katerih se poučuje ruščina. Do roka za prijavo na tekmovanje, ki je potekel 6. aprila 2012, se je na tekmovanje prijavilo 51 dijakov iz sedmih gimnazij. Na osnovni ravni (2. leto učenja) je tekmovalo 25 tekmovalcev, na višji ravni (3. leto učenja) pa 26 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo v prostorih Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani v dveh dvoranah, pri razdeljevanju testov in nadzoru pa so pomagali učitelji ruščine iz sodelujočih šol. Tekmovanje je obsegalo preverjanje različnih spretnosti pri obvladovanju jezika in poznavanja ruske kulture. Dijaki so najprej pisali test iz poznavanja ruske kulture in civilizacije, nato pa še test iz bralnega razumevanja ter iz poznavanja in rabe slovnice. Po odmoru z malico so se poizkusili še v pisnem sporočanju v ruščini brez uporabe slovarja. V pozdravnem nagovoru dijakom pred začetkom tekmovanja se je predsednica Sekcije učiteljev ruščine še posebej zahvalila vsem tistim, ki so omogočili izvedbo tekmovanja in prispevali nagrade za najboljše tekmovalce. Podelitev nagrad je potekala 7. junija 2012 v Ruskem centru znanosti in kulture, spremljal pa jo je tudi kratek kulturni program v izvedbi dramske skupine študentov ruščine s Filozofske fakultete. Ob prisotnosti predstavnikov sponzorskih podjetij, Društva Slovenija Rusija, gostiteljev z Ruskega centra, veleposlanika Ruske federacije, ravnateljev gimnazij, predsednice Slavističnega društva Slovenije in predavateljev s katedre za ruski jezik na Filozofski fakulteti so najboljši dijaki prejeli priznanja in nagrade za svoje dosežke. Po deset dijakov z vsakega nivoja je prejelo posebno priznanje in komplet ruskih knjig, najboljši trije z osnovne in višje ravni pa tudi en teden tečaja ruščine na Inštitutu Puškina v Moskvi skupaj s slovenskim spremljevalcem. Dvorana je bila do zadnjega sedeža polna, saj so podelitev poleg omenjenih udeležencev obiskali tudi številni starši ter bratje in sestre nagrajenih dijakov. Posebna priznanja so ob uspehu svojih dijakov prejeli tudi mentorji – učitelji ruščine, ki so dijake na tekmovanje pripravljali celo šolsko leto. Šest dijakov se je tako v času od 10. do 17. julija 2012 lahko še dodatno izpolnjevalo v učenju ruščine v Moskvi, največja nagrada zanje pa je bilo prav gotovo pristno doživetje ruske prestolnice z vsemi njenimi znamenitostmi in priložnost pogovarjati se v ruščini s pravimi Rusi v živem okolju.

  

Seznam sodelujočih šol in mentorji

Šola

Mentor

Št. tekmovalcev

Gimnazija Poljane

Ines Vozelj

5

Gimnazija Kranj

Neža Zupančič

10

Gimnazija Nova Gorica

Vesna Prinčič Crosatto

5

Gimnazija Škofja Loka

Marjeta Petek Ahačič

12

Škofijska klasična gimnazija

Simon Feštanj

10

Gimnazija Ledina

Bojana Petrin

7

Gimnazija Novo mesto

Marinka Povše Kastrevc

2

SKUPAJ

51

 

 Organizacja, priprava materialov in izvedba

Aktivnost

Izvajalec

Koordinacija dejavnosti in razpis

Janja Urbas, Simon Feštanj

Priprava in mentorstvo dijakov

Mentorji so navedeni v zgornji tabeli

Priprava tekmovalnih pol in razmnoževanje

Janja Urbas, Marina Spanring Poredoš,

Tatjana Komarova, Natalija Belova

Izvedba tekmovanja, organizacija prehrane

Janja Urbas, Simon Feštanj

Popravljanje in ocenjevanje tekmovalnih pol

Janja Urbas, Marina Spanring Poredoš, Tatjana Komarova, Natalija Belova, Mladen Uhlik

Organizacija podelitve nagrad in priznanj, pošiljanje vabil, koordinacija

Janja Urbas, Simon Feštanj

Organizacija, priprave in izvedba nagradnega potovanja na jezikovni tečaj v Moskvo

Janja Urbas, Simon Feštanj, Mladen Uhlik

  

Ocena zastavljenih ciljev

V Sekciji učiteljev ruščine ocenjujemo, da so bili v skladu s pričakovanji v celoti doseženi vsi zastavljeni cilji. Odziv šol na razpis tekmovanja je bil glede na število srednjih šol z ruščino dober, prav tako so organizacijo tekmovanja ter podelitve in realizacijo nagradnega potovanja za dijake kot izjemno pozitivno ocenili tudi vsi udeleženci tekmovanja skupaj z učitelji ruščine in starši dijakov. Doseženi so bili naslednji cilji:

-    širjenje in poglabljanje znanja ruščine ter poznavanje ruske kulture in civilizacije

-    medsebojno primerjanje znanja ruščine ter poznavanja ruske kulture in civilizacije med dijaki

-    popularizacija znanja ruščine in njena praktična uporaba

-    motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja ruščine, ruske kulture in civilizacije

-      spodbujanje komunikacije v ruščini med mladimi iz različnih dežel sveta

-      neposredno spoznavanj Rusije, njenih ljudi ter načina življenja

-      možnost izpopolnjevanja znanja ruščine v okviru tečaja ruščine na Inštitutu Puškina v Moskvi

-      promocija ruščine in Rusije med sovrstniki, prijatelji, sorodniki

  

Janja Urbas, predsednica Sekcije učiteljev ruščine

 

_________________________________________________________________________


Poročilo o delu SLAVISTIČNEGA društva LJUBLJANA v letu 2011

Izpeljali smo redni občni zbor, na katerem smo potrdili uspešno delovanje društva v preteklem letu in sprejeli načrt za leto 2011. Ni bil oblikovan nov upravni odbor, kot je bilo načrtovano, sprejeli pa smo sklep, da v tekočem letu poiščemo kandidate za novega.

Članom društva smo pri številnih založbah in gledališčih uspeli zagotoviti popust, s čimer zagotavljamo, da se člani društva intenzivneje izobražujejo na svojem področju, saj so storitve dostopnejše. Člani so se zelo pozitivno odzvali na pridobljeno.

Člani društva so se udeležili 22. slavističnega kongresa v Mariboru, z naslovom Slavistika v regijah, kjer so podrobneje spoznali oddelek slovenistike v Mariboru, posebna sekcija je bila posvečena didaktiki slovenščine v srednjih strokovnih in poklicnih šolah, udeležili pa so se tudi okrogle mize na temo Slovenščina v javnosti in izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji. Kongres je bila odlična priložnost za člane društva, ki so se tako seznanili z novejšimi tokovi v stroki in spoznanja bodo gotovo koristno uporabili pri svojem strokovnem delu.

Društvo je za svoje člane organiziralo brezplačen ogled dokumentarnega filma Aleksandrinke, ki se močno povezuje z nekaterimi temami v učnem načrtu za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah.

Poslali smo poročilo o delovanju društva na Ministrstvo za šolstvo in šport in potrdili status društva v javnem interesu, s čimer smo ohranili mesto na seznamu upravičencev za namenitev dela dohodnine.

Aktivno smo pridobivali nove člane; Vsem smo poslali nalepko za člansko izkaznico, za vse nove člane pa smo izdelali nove.

Menim, da dejavnosti društva opravičujejo dejstvo, da Slavistično društvo Ljubljana deluje v javnem interesu, saj naši člani preko društva pridobivajo številne informacije, ki jim koristijo pri vzgojno-izobraževalnem delu.

Sprejeto na izrednem občnem zboru SD Ljubljana dne 2. februarja 2012.

Poročilo pripravila:

Andreja Pavle Jurman,

predsednica Slavističnega društva Ljubljana

_________________________________________________________________________

POROČILO O DELU SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA

DOLENJSKE IN BELE KRAJINE V LETIH 2011–2012                                                                                                                                                                   

V našem društvu smo združeni slavisti in slovenisti na podlagi strokovnih interesov. Skrbimo za dvig strokovnega znanja, organiziramo predavanja, delavnice, ekskurzije. Vključujemo se v aktivnosti, ki so povezane z ustrezno družbeno vlogo in pomenom slovenskega jezika.

Vsako leto se podamo tudi na literarno ekskurzijo. Tako smo se v lanskem letu odpravili na Kras in ob strokovnem ter prijaznem vodenju kolegic iz SD Nova Gorica šli po Gregorčičevi poti. Ob razstavi smo spoznali tudi pretresljive usode aleksandrink.

Letos smo imeli delavnico o pravopisu, ki jo je vodila priznana strokovnjakinja. V mesecu oktobru bomo obiskali Slovensko Istro in se srečali s kolegi s Primorske.

Želimo si še več sodelovanja med pokrajinskimi društvi, kar bi gotovo doprineslo k strokovnemu izpopolnjevanju članov.

Po Gregorčičevi poti in Krasu. V lanskem aprilu smo se člani Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine odpravili na vsakoletno strokovno ekskurzijo. Letos smo se udeležili pohoda po Gregorčičevi poti, ki ga je na zadnji dan Primorskih slovenističnih dnevov organiziralo Slavistično društvo Nova Gorica. Letošnji simpozij je bil posvečen aleksandrinkam, stotinam žensk iz okolice Renč, ki so zapustile domove in odšle služit v Egipt, zato smo si dopoldne v Renčah ogledali razstavo predmetov, ki so se še ohranili pri družinah, in se seznanili z nekaj življenjskimi zgodbami teh pogumnih in požrtvovalnih žensk. Razstavo in dobrodošlico je pripravilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. V Renčah sta nas sprejela tudi predsednik krajevne skupnosti Renče Borut Zorn in tamkajšnji duhovnik.

Nato smo se sprehodili po gričih od Renč do Gradišča, po poteh, ki jih je večkrat prehodil »primorski slavček« Simon Gregorčič. Pot sta leta 2010 uredila Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče ter Krajevna skupnost Gradišče nad Prvačino in jo opremila z osmimi informacijskimi tablami. Na Gradišču so nas, pohodnike, sprejeli in pogostili s frtaljo predstavniki krajevne skupnosti. Mnogi smo kljub poznavanju Gregorčičeve življenjske zgodbe in njegove poezije šele iz strokovne razlage na poti začutili tragiko pesnikovega samotnega življenja. Vedno znova pa smo se vračali tudi k aleksandrinkam – kar desetina vseh prebivalcev iz vasi nad Renčami in Vogrskim, večina seveda žensk, je bila na delu v Egiptu.

Popoldne smo pod strokovnim vodstvom Mateje Grmek obiskali Miren, Mirenski Grad in nato krenili na Kras. Vozili smo se po makadamskih cestah, speljanih mimo pomnikov soške fronte (sprehodili smo se po jarkih, ki so jih v neprijazna kraška tla vkopali vojaki bogve od kod, ustavili smo se tudi ob kamnitem stolu, pripravljenem za obisk generala Borojeviča). Vse poti in spominska obeležja so lepo označena in so del t.i. Poti miru po Krasu. Na robu Krasa je vzpetina Cerje, kjer so pred leti postavili monumentalen stolp, ki bo nekoč muzej v spomin vsem, ki ustvarjali slovensko državo. Razgled je bil nepozaben – na eni strani Triglav, na drugi morje, vmes pa Vipavska dolina, Goriška, Čaven in na nasprotni strani še Kras! Dan se je prevešal v večer, ko smo se ustavili na Gorjanskem na največjem pokopališču avstro-ogrske vojske iz 1. svetovne vojne pri nas, kjer je pokopanih več kot 10000 vojakov različnih narodnosti.

Po obvezni degustaciji terana in pršuta smo se odpeljali domov.

Ekskurzija, ki jo je s pomočjo svoje primorske kolegice Sonje Žežlina pripravila predsednica SDDBK Danica Rangus, je navdušila vse udeležence. Videli smo kotičke svoje domovine, ki bi jih sami težko našli. Ponovno nas je prevzela energija, pozitivnost in vztrajnost Primorcev in Kraševcev, ki smo jih spoznali na poti. V te kraje se bomo še vračali!

Zlata Valentić

Poročilo pripravila Danica RANGUS,

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine

 

_________________________________________________________________________


POROČILO O DELOVANJU SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KOMITEJA

V mandatnem obdobju 2008–2013 potekajo v okviru Mednarodnega slavističnega komiteja redne vsebinske in organizacijske priprave na 15. mednarodni slavistični kongres   v Minsku (Belorusija) avgusta 2013. Delovna zasedanja so potekala v naslednjih krajih: Stará Lesná (Slovaška, 2009), Novgorod (Ruska federacija, 2010),  Budyšin (Nemčija, 2011), Minsk (Belorusija, 2012) in  Slovenski slavistični komite se v te priprave delovno  vključuje z aktivno udeležbo na zasedanjih Mednarodnega slavističnega komiteja in s pripravami nanj doma.

Do te  faze so bile sprejete že vse vsebinske in tehnične podlage za kongres; na vpogled so v zapisnikih z zasedanj Mednarodnega slavističnega komiteja, ki so vsako leto objavljeni v Slavistični reviji.  

Kongresa v Minsku se bo predvidoma udeležilo 12 slovenskih referentov, ki so že uvrščeni v kongresni program, pred začetkom kongresa bodo v tematskem zborniku  Slavistične revije natisnjeni   tudi referati  slovenskih referentov. 

Od organizacijskih nalog, ki so v letu 2012-2013 pred nami, spada med najzahtevnejše   pridobitev celotne slovenske  znanstvene publicistike s področja slavističnih študij vseh usmeritev za obdobje 2008-2013 in njen transfer v Belo Rusijo.

Posebej je treba poudariti, da v tem mandatu precej slovenskih raziskovalcev aktivno sodeluje v komisijah, ki so afiliirane pri Mednarodnem slavističnem komiteju, in bilo bi nadvse koristno, če bi bilo njihovo članstvo registrirano tudi pri Slovenskem slavističnem komiteju, prav tako pa tudi morebitna organizacija delovnih zasedanj komisij v Sloveniji. Ti podatki bodo važni tudi za prihodnje znanstvene obdelave zgodovine  slavističnih kongresov in njegovih delovnih teles, kjer poteka raziskovalna dejavnost z različnih slavističnih področij.

Osebno v tem mandatu vodim Etimološko komisijo, ki združuje etimološke centre in sodelavce s področja slovanske etimologije. Ob podpori Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU  je bil organiziran simpozij Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav, ki ga je spremljalo  delovno zasedanje Etimološke komisije (2010). Zbornik s simpozija je v končni fazi natisa.

Prof. dr. Alenka Šivic-Dular, predsednica SSK


_________________________________________________________________________


Poročilo Sekcije za leksiko pri Zvezi slavističnih društev Slovenije

Tudi v zadnjem letu naša sekcija ni uresničevala kakih posebnih dejanj. Že dalj časa je zamišljena okrogla miza o leksikoloških vprašanjih, ki bi bila organizirana na enem od vsakolethih kongresov Slavističnega društva Slovenije.

Vsak kongres ima toliko neodložljivih nalog in potreb, da je mimogrede napolnjena vsebina z drugimi perečimi vsebinami in je leksikološka okrogla miza prestavljena na naslednje leto. Tako se je zgodilo tudi letos.

Okrogla miza bi bila po mojem prepričanju primeren spoznavalni in informativni poseg društva na to področje, ki je v zadnjih desetletjih zelo živahno in uspešno. Na okrogli mizi bi lahko izdelovalci, raziskovalci, uporabniki  in drugi zainteresirani delavci, torej praktiki, teoretiki, organizatorji in uporabniki analitično predstavili obširno in zapleteno problematiko in tako prispevali k večjemu poznavanju, razumevanju in razvoju te pomembne dejavnosti.

Posebnih dogodkov  Sekcija ni niti poskušala organizirati, ker je institucij, ki se s to dejavnostjo praktično in teoretično ukvarjajo,  razmeroma veliko, zlasti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU, fakultete, založbe,  strokovna društva, namenske ustanove  in tudi posamezniki. Ena od oblik obravnave leksikoloških  vprašanj je tudi v okviru Pleteršnikovih dni v Pišecah, kjer poseben vseslovenski strokovni odbor pripravlja vsako drugo leto simpozij o leksikoloških vprašanjih in referati s teh simpozijev praviloma izidejo naslednje leto v posebnem zborniku.  

Žal zamisel o zapisovanju besednega zaklada govorjenega jezika v posameznih krajih, ki je bila sprožena na zborovanju slavistov v Krškem in Pišecah leta 1994 in ki je bila ena od vzrokov za nastanek Sekcije za leksiko, ni doživela takega razmaha, kot je bilo pričakovano (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 5, Ljubljana 1997, 107‒113). Nekatere šole so bile pri tem delu zelo uspešne, npr. Osnovna šola Maksa Pleteršnika v Pišecah. Posebnega zapisovanja pa se nam ni posrečilo organizirati, kar je škoda, ker zelo hitro izginevajo in ostarevajo ljudje, ki bi lahko bili še dobri poznavalci stvarnega sveta pred drugo svetovno vojno, saj je po tem času prišlo do velikih družbenih in tudi besednih sprememb za stvari vsakdanjega življenja. Preveč smo računali  na raziskovalce dialektologe. Kot vodja Sekcije za leksiko sem  bil v tej dejavnosti premalo uspešen, čeprav sem nekatere stvari načrtoval z nekaterimi navdušenci, npr. zapisovanje kuhinjskega izrazja, nisem se pa vtikal v načrte in dejavnost strokovnih ustanov.

Ljubljana , 18. 9. 2012.

France Novak


_________________________________________________________________________


Slavistično društvo Posavja

SD Posavja je v preteklem letu organiziralo tri srečanja. V našo sredino smo povabili Danico Rangus, avtorico učbenika Stopinjce v svet književnosti, ki nas je navdušila za uporabo omenjenega učbenika pri pouku književnosti. Družili smo se s pokrajinskim društvom Dolenjske in Bele krajine  in skupaj z njimi šli na izlet Po Gregorčičevih stopinjah. Naše tretje srečanje je bilo namenjeno diskusiji o izbranih knjigah za Cankarjevo tekmovanje.

Sevnica, 23. 9. 2012

Tatjana Hafner, predsednica SDP


_________________________________________________________________________


POROČILO O DELOVANJU SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA  NOVA GORICA V ČASU OD 2010 DO 2012

Slavistično društvo Nova Gorica je dejavno preživelo čas zadnjih dveh let.

Najodmevnejša dogodka sta bila zagotovo ekskurzija v Sarajevo in 21. Primorski slovenistični dnevi, vendar pa tudi vse ostalo delo ni zanemarljivo.

 Leto 2010 je bilo Kosmačevo leto, zato so bile prve dejavnosti novega odbora posvečene temu jubileju. Sodelovali smo kot soorganizator simpozija o življenju in delu C. Kosmača Domača dolina – moje okno v svet, 17. 9. 2010 v tolminski knjižnici, veliko časa  smo posvetili ideji o postavitvi Kosmačevega spomenika na aleji slavnih v Novi Gorici. Do realizacije te ideje žal ni prišlo.

 Ob 100-letnici rojstva Ljubke Šorli smo na občinsko komisijo poslali pobudo za poimenovanje ulice v Novi Gorici po pesnici.  Utemeljitev, ki jo je sooblikovala ga. Lucija Kovačič, je komisijo prepričala, da je predlog postavila na čakalno listo.

 Začeli  smo uresničevati tudi zamisel o meddruštvenem povezovanju, saj so nas aprila 2011 obiskali člani SD Dolenjske in Bele krajine. Popeljali smo jih po Gregorčičevi poti in Krasu. Člani prijateljskega društva so bili zelo zadovoljni in so o tem pisali v lokalnem časopisju.

 Ves čas opozarjamo na problematiko v zvezi s Cankarjevim tekmovanjem. Dvakrat smo nagovorili neposredno predsednika državne komisije za izvedbo Cankarjevega tekmovanja doktorja Igorja Saksido, tako v zvezi s  Pravilnikom o tekmovanju iz slovenskega jezika za Cankarjevo priznanje kot tudi v zvezi z izvedbo.  Naše pripombe še niso bile upoštevane, četudi so jih označili za utemeljene.

 V začetku leta 2011 smo začeli s pripravo 21. PSD, ki smo jih izpeljali 8. in 9. aprila 2011 v Bukovici,  Renčah in Gradišču pripravilo na temo ALEKSANDRINKE - MOTIV EKONOMSKE EMIGRACIJE V  LITERATURI  IN KULTURI.  Srečanje so podprle različne družbene skupnosti (Občina Renče-Vogrsko, KS Gradišče nad Prvačino), posebno obogatitev (kulturni program in pogostitev) pa je prispevalo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. Častna gosta srečanja sta bila publicistka Dorica Makuc in pisatelj Marjan Tomšič.  Tomšičev roman Grenko morje je bil osrednja tema več referatov. Dorica Makuc je z dokumentarcem Žerjavi letijo na TV Ljubljana in kasneje  v knjigi Aleksandrinke prva dokumentirano in pronicljivo predstavila to tematiko;  v pogovoru z Marijo Mercina je razkrivala svoje poglede na ta vprašanja. Na slovenističnih dnevih so s prispevki sodelovali ugledni gostje, pa tudi kar nekaj naših članic. Drugi dan smo se sprehodili po Gregorčičevi poti, si ogledali razstavo  o renških aleksandrinkah, ki jo je pripravilo Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renč ter se srečali z zanimivimi domačini tako iz Renč kot z Gradišča. Tam nam je  Melanija Kerševan Gregorčiča tako slikovito predstavila, da smo sklenili obiskati 1. Gregorčičeve dneve v juniju. Prispevki, ki so bili predstavljeni na 21. PSD, so zbrani in čakajo na objavo v Primorskih srečanjih.

 Dejavno smo se vključevali v družbeno življenje (naša članica M. Mercina je zasluženo prejela občinsko priznanje Bevkovo nagrado -  čestitke!), odzivali smo se na dogajanje v pedagoškem okolju (npr. vsako leto smo posredovali svoje pripombe komisiji  Cankarjevega tekmovanja), opozarjali na težave stanovskih kolegov, se trudili za medijsko prepoznavnost (pomena) našega dela… Pomemben dosežek je tudi postavitev društvene spletne strani www.sdng.si.

Finančna bilanca našega društva je še vedno pozitivna, čeprav nimamo nobenih virov financiranja razen članarine. Evidenca članov žal ni urejena, saj nekateri plačujejo neposredno SDS, marsikdo pa je priznal, da mu članarina predstavlja previsok strošek. Bojimo se, da bo v prihodnjih letih zaradi poglabljanja vsesplošne finančne krize plačevanje članarine še slabše, še posebej, če člani od tega ne bodo imeli določenih ugodnosti, npr. popusti pri plačilu leposlovnih in strokovnih del, revij, seminarjev…  Naši člani že lahko uveljavljajo popuste pri SNG Nova Gorica. SD Nova Gorica daje pobudo SDS, da bi omogočila upokojenim članom SD brezplačno udeležbo na kongresu oz. vsaj s simbolično  kotizacijo.

Gradivo o delovanju našega društva od začetkov do danes smo arhivirali v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici.  

V letu 2012 je SD Nova Gorica sprožilo pobudo za postavitev spomenika pesnici Ljubki Šorli. S to pobudo smo seznanili župana Mateja Arčona. 25. 5. 2012 smo sestavili pripravljalni odbor: Matej Arčon, župan MO NG, prof. Ernesta Dejak Furlan, mag. Marija Mercina, dr. Zoltan Jan, dr. Branko Marušič, tajnica KS Nova Gorica Melanija Kerševan in načelnik Niko Jurca. Trenutno se društvo ukvarja z izborom kiparja in pridobivanjem lokacije.

SD Nova Gorica je v soboto, 12. 5. 2012, organiziralo študijsko  ekskurzijo na Koroško. Ekskurzijo je vodila mag. Marija Mercina. Najprej smo se ustavili na Jezerskem in se mimo Pavličevega sedla (najbližje poti s Koroškega v Logarsko dolino) spustili v Železno Kaplo. Tam nas je  pričakal Franc Kukovica, znani borec za javno dvojezičnost, dolgoletni ravnatelj na dvojezični šoli v Žitari vasi (zdaj upokojeni), ki je bil z nami vse do Celovca. Z njim smo se v Železni Kapli najprej poklonili spominu Peršmanovih. Na  grob  smo položili cvetje v spomin na njihovo žalostno usodo, ko so jih tik pred koncem 2. svetovne vojne  pobili Nemci. Nato smo si ogledali  cerkev svete Heme in izkopanine starega krščanskega romarskega središča ob njej. Sprehodili smo se po energijski poti z vodnim izvirom in videli kip svete Rozalije. Ves čas smo z zanimanjem poslušali pripovedovanje g. Franca, ki je v nas prebujalo  domovinsko čutenje. V slovenskem gostišču smo kosili, se nato poslovili od g. Franca in se odpeljali v Celovec, kjer smo si v Deželnem parlamentu ogledali knežji kamen. Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu: mnogi s spoznanjem o pomenu narodne zavednosti, vsi pa potrjeni v vedenju, da je Koroška zibelka slovenstva.

Naše  društvo pa že razmišlja o novih literarnih poteh.

Poročilo sestavila Ernesta Dejak Furlan, predsednica SD Nova Gorica 



Nazadnje osveženo 7. 1. 2013.

NAZAJ NA ZAČETNO STRAN KONGRESA

Comments